![](https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgXWx2ijizVNX17IVBeOwHCzmF-n3wfUa1mMYRHh0rfQfvnPNSd3EZrs8sp3EBu_uz_HKlGBKp2X_lFExPFvs8e9-LXNtux9pLJtmkzH6KTLZSjGeTbu1rAh7u-_A3lrdbEj32f7w_Jz_4/s320/ist2_3763362-shopping.jpg)
Včeraj sem enostavno rabila »shopping«. Ker res ni bilo stvari, ki me ne bi spravila ali v jezo ali v jok. Samo v smeh ne.
Take dneve najbolj sovražim. Ko čisto nič ni prav. In to zato, ker si sam tako neznosno naporen. In ker si tega nočeš priznati, te ob živce spravlja vsa širša in ožja okolica.
Skratka- potreben je bil »samotarski shopping«, brez prijateljic in njihovih odvečnih komentarjev, brez vsiljivih prodajalk. Samo jaz in »predmet poželenja«. Pravzaprav ničesar od tega, kar sem kupila, nisem nujno potrebovala. Ok, poletna oblekica za na plažo je res »cute« (to sta rekla še ati in mami, ki ponavadi moj stil pokritizirata), zbirka japonk se je povečala še za (nepotreben) par belih, tistega glossa tudi ne potrebujem nujno, ker sem dobila popolnega od Ane…
Ko danes gledam na moj včerajšnji pohod se sicer ne tolčem po glavi, priznam pa, da je bila to izguba tako dragocenega časa kot denarja. Predvsem čas bi lahko mnogo bolj racionalni in učinkovito porabila, če bi že včeraj odprla Ribičičevo knjigo o Evropskem pravu človekovih pravic, ne pa da sem si na vlaku le bežno ogledala njene platnice, ker so pač vpadljivo zelene barve. Ampak da ne bo pomote- knjiga je bila danes že v obdelavi, možgani so procesirali v vsej svoji moči in zbranosti (slaba vest pač) in skupaj smo prišli do spoznanja da je to definitivno ena izmed najboljših knjig iz študijske literature.
In kaj je nauk te zgodbe? Ne to, da imam novo oblekico, japonke, gloss. Grde misli, slaba volja, jeza, jok (kar tako) so izginili. Skoraj. Jutri bodo že popolnoma. Upam. No pravzaprav kar vem.
»Shopping« je zame izhod v sili, ko se pač ne morem pomiriti sama s sabo tako, da bi dan preživela v postelji pokrita čez glavo z odejo (sploh zdaj ne, ker je res že prevroče) ali pa svojih težav enostavno ne morem nikomur zaupati. Ker se drugih res ne tičejo. Po resnici povedano se včasih ne tičejo niti mene. Ampak ker še vedno rinem z glavo skozi zid je tako kot je. In mi ne preostane drugega kot »shopping«:-).
IMEJTE SE RADI, IZA
P.S.: Nisem razvajenka, ker si večino denarja prislužim sama.
Ni komentarjev:
Objavite komentar