Nogomet res ni moj najljubši šport, toda v obdobju, ko je tudi naše stanovanje zajela strast do »najpomembnejše postranske stvari v življenju«, se mu pač ni mogoče izogniti.
Tako sem se včeraj udobno namestila pred tv, ko sta igrali Nizozemska in Italija. Da ne bo pomote- pri nas doma nismo fanatični navijači, pač pa spremljamo aktualno dogajanje tudi na športnem področju (čeprav tudi Bushevega prihoda v Slovenijo nismo zamudili). V hokeju tako navijamo za Kanado, na Euru 2008 v nogometu pa bomo stiskali pesti za Nizozemsko. Saj po pravici povedano mi je čisto vseeno, kdo bo prvak. Boljši pač… Za Nizozemce navijam (če se temu sploh lahko reče navijanje) predvsem zaradi simpatij do njihove domovine. In ker njihovi igralci sploh ne zgledajo slabo… Čeprav so Švedi še boljši…
Na Nizozemskem, natančneje v Amsterdamu, sem bila samo enkrat in še to povsem kratek čas, ker v tistem tednu, ki sem ga preživela pri zelo prijazni družini v Luksemburgu, enostavno ni bilo več časa za potepanje po Beneluksu. Ampak to je bilo dovolj, da se mi je ta izrazito nižinska država, kjer tretjina ozemlja leži na ravni morske gladine ali pod njo, v hipu prikupila. V spominu so mi ostali mlini na veter, cokli, veliki most v Rotterdamu, slastni siri, tulipani, trume kolesarjev, izredno čistoča mesta, domačini so prijazni in odlično govorijo angleško. … Coffee shop je takrat pač odpadel…
Skratka- rada bi se šla še kdaj, v prijetni družbi, potepat tja, ker je še precej zanimivega za videti in doživeti… In pri tem ne mislim na nič takega, kar bi bilo v kakršni koli zvezi z nogometom. Čeprav je čisto super, da so včeraj slavili »tulipani« …
NOGOMETNI POZDRAVČEK:-), IZA
P.S.: Mami vse najboljše!!!
Ni komentarjev:
Objavite komentar