20. junij

Danes je 20. junij, svetovni dan beguncev. Zdi se mi prav, da o tem zapišem nekaj misli. Tudi zato, ker je področje temeljnih človekovih pravic in svoboščin in način njihovega uresničevanja, tisto področje, ki me v okviru študija še vedno najbolj pritegne. In ker se mi zdi precej žalostno, da tudi v 21. stoletju po svetu še zmeraj naletimo na najbolj grobe kršitve temeljnih pravic kot je npr. pravica do življenja, prepoved mučenja in nečloveškega ravnanja… A podrobneje o tem kdaj drugič…

Begunci so osebe, ki v strahu za svoje življenje zapustijo svojo domovino in se podajo v neznano v želji, da najdejo topel dom in zavetje v »obljubljeni deželi«. Ko se znajdejo v tuji državi ponavadi zaprosijo za azil in če jim je sreča naklonjena po določenem času pridobijo status begunca. Begunci se v svoji »novi domovini« srečujejo s prenekaterimi ovirami, zlasti jezik, kultura in način življenja so dejavniki, ki terjajo mnogo prilagajanja in učenja z njihove strani. Kot takim pa jim morajo biti v državi, v kateri so pridobili status begunca, zagotovljene temeljne človekove pravice in svoboščine, pri čemer narodnost, verska in politična pripadnost in druge osebne okoliščine ne smejo in ne morejo biti razlikovalni element. Pa temu žal ni vedno tako…

Stotine migrantov in prosilcev za azil v »obljubljeni« Evropi išče zatočišče pred preganjanjem, vojno, nepravičnostmi in za boljšo ekonomsko varnost. V zadnjih letih so evropske imigracijske poti postale slepa ulica. »Izboljšave« imigracijske politike so bile bolj utrjevanje zidu, ki naj bi branil Evropejce pred nezaželenimi. T.i. »ilegalci« so najdeni dan za dnem- potopljeni v španskih, italijanskih ali grških ribiških mrežah, izstradani v zaklenjenih tovornjakih. Tudi ko dosežejo Evropo to še ne pomeni rešitve, saj je veliko smrti med priprtjem, samomorov zaradi revnih pogojev v begunskih centrih. Žalostno, a resnično.

20. junij je neke vrste kampanija v podporo beguncem in protest proti kruti resničnosti Evrope. Do sedaj je že več kot 10.000 ljudi umrlo zaradi evropske imigracijske politike. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce opozarja na to, da si ne smemo več zatiskati oči pred tem dejstvom, hkrati pa poziva k odgovornosti ozaveščati o vojni proti beguncem na evropskih mejah. Sekretariat UNITED je od leta 1993 do danes dokumentiral okoli 11.000 primerov migrantov in prosilcev za azil, ki so umrli med poskusov vstopa v trdnjavo Evropo.

In kaj lahko storimo mi sami? Velik napredek je že miselni preskok v naših glavah, da se otresemo ksenofobije in nestrpnosti do pribežnikov in jim damo vsaj možnost, da se dokažejo, da so v resnici prav taki kot mi. Z eno razliko- da jim v življenju nista dana sreča in radost, da bi mirno živeli v svoji matični državi brez strahu za svoje življenje in življenja bližnjih. Za ostalo pa bo morala bolj učinkovito poskrbeti Evropa...

POSTANITE BOLJ STRPNI, IZA