Indijansko poletje, ki nas je, resnici na ljubo, razvajalo kar malce nepričakovano dolgo, se več kot očitno izteka. In če gre verjeti napovedim naših vremenarjev, nam očitno maha v slovo tudi jesen, ki pa se pravzaprav sploh še ni začela. Več kot očitno je, da ljudje našemu ljubemu modro-zelenemu planetu nalagamo pretežka bremena, tako da nam Zemlja »usluge« vrača s tem, da postopoma, a nič manj izrazito briše meje med letnimi časi. To pa mi ni niti najmanj všeč. Sploh ker imam resnično rada jesen in vse kar le-ta prinaša s seboj. Živopisano listje, ki šumi pod nogami, kostanj, ki prav sramežljivo zapušča svoje domovanje v bodicah, tople jesenske žarke, ki pronicajo skozi drevje...
Skratka, zjutraj sem se počasi skobacala iz postelje in že ob pogledu skozi okno mi je bilo jasno, da je dan kot ustvarjen za poležavanje in branje kakšne zanimive knjige. Pa sem raje počela nekaj drugega, malo bolj koristnega. Ker že od nekdaj rada kuham, čeprav res le zelenjavne jedi, še raje pa pečem pecivo, sem se odločila, da pripravim hruškov kolač in z njim presenetim svoje domače, obenem zmanjšam zaloge hrušk, ki se bohotijo v košari s sadjem. Po dobri uri "packanja" v kuhinji moram priznati, da je pecivo slastno in ga bom nedvomno še kdaj pripravila tudi s kakšnim drugim sezonskim sadjem, saj je ne samo enostavno za pripravo, tudi posode se ne umaže veliko, kar je le še dodatna bonus točka:-).
Za današnji kuharski dan lahko tako nič kaj skromno zatrdim, da je uspel. Ne dvomim, da bo jutri od kolača ostala le še prazna posoda, tako da mi ne preostane drugega kot da kuharsko vnemo izkoristim še za pripravo česa drugega. Tiste sirove krogljice mi že od včeraj dišijo…Mmmm...
Ni komentarjev:
Objavite komentar