![](https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEidyKnyPxMPlU2Fy050LOuIS42efu7bff9s0WO4oC8X2BzhZB98iB4CRSR3FZf5G8f8FuNxFfUEzaADbiXLWAxlO64r8uKqTkhTgvpMGPXul5PP89nHZrrbMw4842av4o6zjoBWI07rV4Y/s320/maja-vili.jpg)
Končno. Za mano je še zadnji izpit. Narejen z odliko. Tokrat sem res ponosna in srečna, da je tako.
Čakanje pred kabinetom še nikoli ni bilo tako dolgo. Se je pa zgodilo prvič, da me niso prav nič spravljali ob živce tisti, ki še zadnje trenutke pred izpitom na ves glas prebirajo skripte, knjige, zapiske. Ali tisti, ki se ti obesijo za vrat in te potem nadlegujejo s povsem blesavimi vprašanji. S takimi hitro opravim. Že od nekdaj. V mislih jim najprej zavijem vrat. Hec. Tako grozno neprijazna pa spet nisem. Pač odgovorim enkrat, če sem tisti trenutek pri volji dvakrat in izjemoma trikrat (Neži, Katji, Ani:-)). Pa ne, da bi bila povsem asocialna. Ali pa sebična in ignorantska. Prav tako nisem homofob. Pred izpitom pa pač res nisem pri volji, da bi sklepala kakšna prijateljstva z nekom, ki ga vidim prvič, drugič v življenju in najverjetneje tudi zadnjič. Moj krog prijateljev se je v teh letih oblikoval in tiste res prave, ki so z mano tako v smehu kot v solzah, lahko preštejem na prste ene roke.
Skratka, ko moje razpoloženje že prehaja v fazo, ko bi svojemu sogovorniku najraje zavila vrat (pregriznila arterijo-:-)), si najdem svoj kotiček, ponavadi tam pri stopnicah, kjer nikogar ni in se zaprem v svoj mali svet. Zunanji svet z vsemi klepetuljami, ki se nahajajo na istem hodniku, takrat zame ne obstaja. Je kot privid. No, nekako tako. Ga zaznavam, ampak res medlo (ja, malo filozofa je že od nekdaj v meni:-)).
No, včeraj, v torek 17.2.2009, od 8.30. pa tja do 11.45. mi vsega tega ni bilo potrebno storiti. Malo sem bila živčna, to priznam. Ampak to sem tako ali tako vedno. Razredi diplomatov, trajna nevtralnost, vojna hudodelstva, Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb iz leta 1969, agresija, Aachen 1818, resolucije Varnostnega sveta OZN… Pa je šlo. In ko je ura odbila 12.00. je bilo mimo. Priznam- pošteno mi je odleglo.
Za pustno soboto se bova našemila v čebelici. Kot Maja in Vili bova. Čebelice so poleg mravljic med najbolj marljivimi živalicami našega modrega planeta. In ker sva se ta teden tudi midva izkazala kot marljiva študenta, bo to najbolj primerna oprava za bližujoča se pustna rajanja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar