Vsega lepega je enkrat konec. Za nekaj časa, da ne bo pomote. Avgust prav počasi že maha v slovo, midva še bolj počasi odpirava študijske knjige, na katerih se je čez poletje nabralo kar nekaj prahu…
Žal bo treba, po skoraj mesecu neskončno lepih in brezskrbnih dnevov ob morju, življenje vrniti na stare tirnice, možgančke prestaviti iz off- a na on, narediti še kakšen izpit, da bo jesen prijazna, nagajiva in polna radosti. Taka pač, da se je bova spominjala s podobno lepimi občutki kot letošnjega poletja…
LP, IZA
